Mestni Mačjak

v največje veselje mi je sodelovati z Mestnim mačjakom! ne samo, da je 100% izkupiček od prodaje majic in vrečk namenjen prostoživečim mucicam, njihovi hrani in oskrbi, tudi vsi izdelki, ki sem jih natiskala za Mačjak, so iz 100% organskega bombaža,
vse za mačji boljši jutri

letos sem tiskala ponatis vrečke z Balletcats motivom, baseball majice z logotipom Mestnega mačjaka ter Cats forever majice za katere je napis grafično oblikoval Marko Klemen / Po Dežju. hvala Maša Štrikula za zaupanje ♥

f: Mestni mačjak

Animateka '17

lisica?! rakun?! mačka?! volk?! Caroline mi je povedala, da še sama ne ve za katero žival gre, sigurno pa to ni mačka, mogoče je lisica ali volk. na rakuna pravi, da še ni pomislila, prav tako ne jz, če sem iskrena, ampak bolj kot gledam plakat, bolj razumem zakaj je marsikdo pomislil prav na rakuna. zame je bila od prvega trenutka lisica. itak. govorim o zverini na Animatečnem plakatu 2017, če se kdo sprašuje ali je to delata o najljubši živali ali o obisku živalskega vrtu (slednje odsvetujem in ne odobravam)

na tem mestu tudi ne gre izgubljati besed, da je bila letošnja edicija Animateke v znamenju izrezank (cut-out-s) francoste umetnice Caroline Sury pa vendar bom o njej še nekaj malega napisala in kopi pejstala v nadaljevanju.

prva stvar, ko vstopiš čez glavna vrata Kinodvora, je sigurno pogled na Animatečni butik. potem seveda skoraj večino najprej zanese levo v kavarno, potem v dvorano in iz dvorane nazaj mimo butika. takrat je največja gužva. če koga zanima, pridte raje med projekcijami, takrat je mir, takrat je milina in več kot dovolj knjig, stripov, dvdjev, flipbukov, da najdeš kaj zase.

na zadnji fotki od butika lahko vidiš tudi fine publikacije, nekoliko manj so sicer vidne sitotiskane majice, ki jih je iz Francije prinesla Caroline. od omenjene fotke naprej tudi nekaj več o njej.

Caroline Sury je grafična umetnica/ilustratorka, striparka in glasbenica, ki v Marseillu vodi podtalno založbo Le Dernier cri. v založbi izdajajo strahotno lepe publikacije v tehniki sitotiska in skrajne animirane filme polne umetniških del različnih znanih in neznanih art brut/vizionarskih umetnikov. Caroline je študirala likovno umetnost v Bordeauxu in v zgodnjih 90.letih je ustvarila več grafičnih map v sitotisku, sledilo je nekaj »stripovskih potovalnih dnevnikov«, z delom Frida Gastro pa je do najstrašnejših podrobnosti popisala svoje želodčno-črevesno vnetje in s tem začela raziskovati avtobiografski žanr. (vir: Animateka)

Caroline pri svojem delu črpa iz tradicije art bruta; njeno delo je neposredno, celo divje, hkrati pa vseskozi tudi skrajno osebno ter intimno, saj se pogosto loteva avtobiografskih tem, ki jih obravnava nadvse iskreno. kritiki njen slog opisujejo kot nebrzdan, celo agresiven in zastrašujoč, kljub temu pa v njem najdemo veliko vsebinskih poudarkov, ki razodevajo avtoričino pronicljivost pri samoopazovanju, kot tudi empatično tenkočutnost pri motrenju življenja in družbe nasploh. avtorica ustvarja na zelo prepoznaven način; mestoma poudarjena eskpresivnost se nemalokrat prepleta z izrazito otroško naivnim likovnim izrazom, kjer ne manjka hudomušnih in ironičnih elementov, ti v zadnjem obdobju forme ob umikanju barv postajajo vse bolj rafinirane, izrazito grafične ter izčiščene, pri čemer pa omogočajo dovolj prostora za vsakovrstne detajle. pogosto se loteva obravnave ženskih vprašanj in njenega eroticizma.

v sklopu festivala, za katerega je prispevala grafično podobo, je bil prikazan tudi izbor njenih najljubših animacij, avtoričino gostovanje v Ljubljani je okronal izid njenega flipbooka, za posladek pa se v jubilejni 70. številki revije Stripburger izšel še njen veliki intervju. (vir: Animateka in Stripburger)

Caroline Sury se je v Ljubljani predstavila z razstavo Voodoo Entartete Kunst, z enim delom na samem festivalu Animateka ter z drugim v galeriji Alkatraz (AKC Metelkova mesto, Lj).

f: Katja Goljat in Andrej Firm


Čeprav je glavnina festivala potekala prvi teden decembra, se je Animateka začela prebujati že konec novembra z razstavo Podlasica, ki je zaobjela ustvarjanje risanega filma avtorja Timona Ledra. v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je Timon na ogled postavil skice, risbe in vse kar sodi v proces in nastajanje njegovega animaranega filma.

f: Katja Goljat

(scenska) postavitev festivalskih prostorov, postavljanje razstav in animatečni butik nekako ostajajo moja stalnica na festivalu sedaj že ogromno let, 10 se jih je že naštelo. na tej točki se potem začne postavljati vprašanje kako naprej. okrogle obletnice postavljajo taka vprašanja. res.

P.S. po Animateki, -ne, bodimo točni, še v isti noči in potem še cel naslednji dan pa smo e ekipo postavljali še decemberski dekor za Kinodvor. joj, men rime kr same padajo iz rokava. ja, naporen je ta december.

EMBRYO / Layerjeva hiša

 









Pirate Piška: /Platonik/ EMBRYO
Galerija Layerjeve hiše
24. 11. - 6. 12. 2017

/Platonik/ je zbirka 5 ilustracij za katere sem inspriracijo iskala v 5 platonskih telesih, EMBRYO pa ena izmed izpeljank iz prvotno začrtane kolekcije majic, ki temeljijo na teh ilustracijah. ime kolekcije je sestavljanka besede Embroidery, kar pomeni vezenje, hkrati pa beseda Embriyo lepo zaobjame tudi dejstvo, da sem pri tej kolekciji prvič uporabila novo tehniko in sicer kombinacije vezenja s sitotiskom. dela sem se lotila strukturirano in strogo, a si hkrati pustila dovolj svobode in eksperimentiranja.

 

1f: 2/5 sitotiskanih printov, ki sem jih natiskala za Bienale neodvisne ilustracije

2f: 2/3 sitotiskanih in vezenih puloverjev, ki sem jih pripravila posebaj za to razstavo

ej, zanimava stvar se mi je zgodila iz včeraj na danes! namreč, -včeraj sem pisala ta blogpost in danes ga ni bilo več v osnutkih. spisala sem še vsaj 4 druge, jih objavila, tega pa pustila med osnutki. želela sem ga vsaj še enkrat prebrat preden ga objavim, ker je bil močno sentimentalen. rahlo srce parajoč. zdej bo očitno ta mera sentimenta dvojna. da pojasnim o čem teče ta melanholična beseda; -kovček v katerem sem imela pospravljene embryo puloverje in sitotiskane printe so mi namreč ukradli! ja, ukradli! printe ne, puloverje ja! tko, sistemačno so se lotili kraje. poleg tega velikega potovalnega kovčka pa še en mini kovček, jz mu rečem tudi Pirate Piška tool box. ukraden je bil dober teden po koncu festivala Animateka, kar pomeni, da je bil res poln orodja in pripomočkov, ki jih uporabljam za delo na takih projektih. srce me boli. že včeraj sem pisala o tem, izlila vse kar me je tiščalo, se še enkrat soočila s tem, si še enkrat rekla ej vse je ok, veš, da so to samo materialne stvari in danes moram še enkrat čez to. res je, nisem materialna oseba, ampak ko veš, da ima vsak pulover svojo zgodbo in nešteto ur vloženega v proces izdelave, da moj tool box ni stvar, ki jo kupiš v trgovini, ampak sem orodje zbirala skozi leta in leta različnih projektov, ja, potem te mal stisne. ok, vdih, izdih, vse je kul.

ko sem dojela, da se je to zgodilo, se vsej par tednov nisem mogla soočit s tem. potem je bila ideja, da razpišem tiralico, nagrado na glavo tistega, ki je to storil. vmes je tekla tudi debata, ej kaj pa če dejansko srečam nekoga, ki nosi moj pulover?! kaj naredim?! ej nevem! Bojan mi je predlagu, da si kupim japonski meč. ok, prej si moram pogledat še kakšen film od Kurosawe. ampak res, kaj bi naredila?

kakorkoli, -lep spomin na te puloverje ostaja! aja, kar je pa največja ironija je pa to, da so ravno ti puloverji nekaj s čimer sem bila po končanem procesu res zadovoljna. res, bil je tist globok občutek waw, to mi je pa kul. ker, roko na srce, to se mi ne zgodi z vsakim izdelkom, ki ga naredim. res, težka ironija. lajf.

edino kar mi je žal je to, da nimam fotk, ki bi pokazale vse detajle na puloverjih, kaj je zvezeno in kaj natiskano. shit ej, koliko dela je šlo v te tri puloverje. koliko ur sem porabila za vezenine in potem še vse ure za dvobarvni sitotisk. ok, ok, vdih in izdih terapija mi še za nekaj časa ne uide.

P.S. reklama in iskrena hvala Tomotu iz RogLaba za vso pomoč pri strojni vezenini in (malo za hec) mojim prstom, da me niso izdali pri ročnem vezenju! plus, za vse, ki še ne poznate RogLaba, - to je produkcijski, izobraževalni prostor v kontejnerskem objektu skupne površine 30m² in deluje kot mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti s poudarkom na dostopnosti produkcijskih orodij (na voljo so 3D tiskalnik, laserski rezalni in gravirni stroj, CNC rezkalnik, digitalni vezilni stroj, rezalnik folij in preša za majice).

poleg embryo puloverjev sem posebej za razstavo natiskala tudi dve roza dolgrokav majici, eno z vžigalico in drugo s škorpionom. kar ni vidno iz teh fotk je tudi detajl iz sprednje strani puloverjev in majic in sicer prvi so imeli na desni strani napis PLATONIK in drugi na levi strani napis lovers. aveš, ker na levi je srce.


hvala Layerjevi hiši, da so novembra gostili mojo samostojno razstavo ter decembra izdelke postavili še v izložbeno okno Mahlerce

Zala in Piška f: Jan Hvasti /VEČ FOTK si lahko ogledaš TUKAJ (klik)


v Mahlerci so cel december potekale Kreativne POP UP čajanke in delavnice pod mentorstvom različnih lokalnih ustvarjalcev, med drugim tudi Maruše Štibelj in grafične oblikovalke Tanje, ki je med drugim tudi pokazala kako se izdela kul zavijalni papir. noben pa vam ni zameril, če ste v nov zavijalni papir zavili tudi kaj iz Pirate Piška stojala, iz stojala direkt v zavijalni papir, kako priročno, ane.

pazi to, Mengeš - LJ z busom in LJ - Kranj z vlakom! tko, nekje umes me je popadla blazna romantika, gledam skozi okno in jem cuker iz ogromne vreče iz pekarne, potem pa pridem v Kranj in dam na rame ogromen ruzak, v eno roko ogromno mapo s printi in v drugo primem ogromen potovalni kovček. ja, tak je lajf, če nimaš izpita za avto. ampak np, so še hujše stvari na svetu, to se pa pohendla.


f: Tjaša /Pirate Piška
Zala in Piška f: Jan Hvasti
POP UP f: Layerjeva hiša

Bienale slovenske neodvisne ilustracije / Kino Šiška x DobraVaga

VI. Bienale Neodvisnih
16. oktober – 5. november
Kino Šiška


Avtorji: Evgen Čopi Gorišek, Gasper Kunsic, Helena Tahir, Orel Irena, Ivana Bajec, Jan Pogorelec, Luka Šeme, Martin Mejak x Nez Pez, Matevž Sterle, Meta Šolar, Milica Golubović, Natasa Sersen Popovic, Nevena Aleksovski, Rok Kleva Ivančić, Simon Kocjančič, Sretan Bor, Stipan Tadic, Tinka Leskovsek, Pirate Piška, Katarina Goltez

v desetih letih delovanja Bienala neodvisnih smo bili priča razmahu ilustrativnega ustvarjanja in priznanju, da obstaja v eksperimentalnih praksah ilustracije vir nenadomestljive hudomušne svobode intermedijskega izražanja. Bienale iz edicije v edicijo predstavlja svežo mešanico avtorjev specifičnih estetskih in vsebinskih nabojev in ostaja predvsem poklon avtorjem, ki jih kljub težkim pogojem dela na področju kulture in vizualnih praks žene naprej navdušenje, radovednost, domišljija, svežina, avtorska svoboda in neodvisnost kot bistven pogoj njihove ustvarjalnosti in življenjskega stila.

posebnost Bienala neodvisnih je v tem, da avtorji dedujejo selektorstvo, pri čemer lahko vsak od njih čez dve leti povabi novega avtorja po lastni izbiri, na ta način kvaliteto produkcije samostojno sooblikuje neodvisna ilustracijska stroka, torej avtorji sami. poleg tega imajo avtorji bienala popolno svobodno izbiro izraznega komunikacijskega sredstva, ki ga bodo na dogodku predstavili, saj je ilustracija lahko uporabljena v kateremkoli kontekstualnem smislu, četudi ta ni končni rezultat. (kopi pejst od Bienala neodvisnih, ker pri takih dejstvih nimam kaj dodati)

kar pa lahko dodam so moji občutki. neskončno sem vesela in počaščena, da sem lahko sodelovala s takimi kul umetniki. ene sem poznala od prej, ene sem spoznala na bienalu, eni za to niso bili razpoloženi. kakorkoli, -rada bi še kaj dodala pa mi ob taklih trenutkih ponavadi zmanjka besed. fak. na polno sem hvaležna, da sem bila del te zgodbe.

za Bienale neodvisnih sem natiskala 5 sitotisk plakatov v dveh barvah, inspiracijo pa sem črpala, kot je bilo v tem letu že prej začrtano, iz /Platonika/. naredila sem rekonstrukcijo že obstoječega, izluščila kar se mi je zdelo pomembno, opustila kar sem želela, da gre v pozabo in dodala kar mi je ležalo na duši. nastali so novi sitotisk printi. (nastali se sliši tko, mal smešno, kot, da so nastali iz zraka, v resnici pa so nastali izpod mojih od barve umazanih rok.)

THE SIXTH BIENNIAL OF SLOVENIAN INDEPENDENT ILLUSTRATION from bienale neodvisnih on Vimeo.
video iz telefona: Alja






razstava Allstars v Dobri Vagi predstavlja avtorje mlajše generacije, ki so med leti 2007 in 2017 sodelovali na Bienalu neodvisnih in ki ustvarjajo na presečiščih med umetnostjo, oblikovanjem in sodobno ilustracijo. Na razstavi bomo predstavili novo izdano vizualno knjigo Allstars in avtorski zin Primoža Zorka s spremljajočim pogovorom o mejah fotografije in ilustracije.

Bienale neodvisnih: Allstars
23. 10. – 20. 11. 2017
DobraVaga

sodelujoči avtorji prodajne razstave:
David Krančan, Špela Škulj, Rone84, Anka Kočevar, Nejc Franetič – Deso, Tinka Leskovšek, Tatiana Kocmur, Helena Tahir, Nina Urh, Irena Orel, Nevena Aleksovski, Meta Šolar, LEALUDVIK, Rok Marinšek, Gašper Kunšič, Simon Jugovic Fink, Nika Rupnik, Roman Ražman, Matevž Sterle, Stipan Tadić, Pirate Piška, Katarina Goltez, Ivana Bajec, Irena Ocepek















yey! svoj novi dom sta iz prodajne razstave našla 2/3 Pirate Piška:
SKORPIO POWER sitotisk printov (1/3 pa visi na steni UAUU)

Dobra Vaga from bienale neodvisnih on Vimeo.

f: Bienale neodvisnih in DobraVaga

Pirate Piška 5LETKA

Pirate Piška 5LETKA

Pritličje
Petek
Petnajsti
Pirate Piška
5letka




Pirate Piška letos2017 praznuje 5letko in ob tej priliki sem pripravila posebno /limited edition/ kolekcijo nahrbtnikov s sitotiskanimi motivi ilustracij iz /platonik/ kolekcije! zakaj posebnih? ker je to zadnja kolekcija takih nahrbtnikov

svojo pot sem leta 2012 začela prav z izdelovanja /handmade/ nahrbtnikov; najprej so bili /basik/, kasneje so se jih pridružile še /palme/ in po petih letih čutim, da se od njih lahko poslovim in nadaljujem z novimi. obračam nov list in veselim se vsega kar bo to prineslo. H5.

intenzivne priprave so potekale na en deževen ponedeljek in v mislih so se mi podile samo besede in izpeljanke na črno P. aveš, P kot Pirate Piška. na ponedeljek in da se čez 5 dni na petek 15. septembra palme za vedno poslovijo! v petek so se namreč še zadnjič predstavile v vsej svoji lepoti, potem pa -konec! vsega je enkrat konec ali pa vsemu je enkrat treba naredit konec. jz sem se odločila za slednje. ker je 5let ravno taka fina okrogla obletnica in ker je takih nahrbtnikov trenutno že preveč. gremo dalje.

/limited edition/ kolekcija nahrbtnikov s sitotiskanimi motivi ilustracij iz /platonik/ kolekcije

/sneak peak/ novih Pirate Piška nahrbtnikov iz vodoodpornega platna

v
v petek sicer ni bo nobenega razloga, da bi bili zaspani pa vendar je za preventivo poskrbel Kolektiv 22 • Pražarna kave z najboljšo kavo izpod slovenskih Alp! hvala Polona! -in čeprav pijem kavo brez cukra, sem lahko toliko bolj sladka ko rečem, da Polona naredi res hud cold brew in res praži res hudo kavo! www.kolektiv22.com je pravi naslov, da kavo lahko dobiš tudi v svoj nabiralnik.

P.S. verjemte mi, -trije klicaji so še premal, še par bi jih lahko dodala, da bi opisala kok zelo se mi dopade ta kava. klicaj.

1/7/10f: Polona / Kolektiv 22
3-6/8f: Miha Pelerlič
9/11f: Tjaša / Pirate Piška