petek, 24. november 2017

EMBRYO / Layerjeva hiša

 









Pirate Piška: /Platonik/ EMBRYO
Galerija Layerjeve hiše
24. 11. - 6. 12. 2017

/Platonik/ je zbirka 5 ilustracij za katere sem inspriracijo iskala v 5 platonskih telesih, EMBRYO pa ena izmed izpeljank iz prvotno začrtane kolekcije majic, ki temeljijo na teh ilustracijah
. ime kolekcije je sestavljanka besede Embroidery, kar pomeni vezenje, hkrati pa beseda Embriyo lepo zaobjame tudi dejstvo, da sem pri tej kolekciji prvič uporabila novo tehniko in sicer kombinacije vezenja s sitotiskom. dela sem se lotila strukturirano in strogo, a si hkrati pustila dovolj svobode in eksperimentiranja.
 
1f: 2/5 sitotiskanih printov, ki sem jih natiskala za Bienale neodvisne ilustracije
2f: 2/3 sitotiskanih in vezenih puloverjev, ki sem jih pripravila posebaj za to razstavo



































ej, zanimava stvar se mi je zgodila iz včeraj na danes! namreč, -včeraj sem pisala ta blogpost in danes ga ni bilo več v osnutkih. spisala sem še vsaj 4 druge, jih objavila, tega pa pustila med osnutki. želela sem ga vsaj še enkrat prebrat preden ga objavim, ker je bil močno sentimentalen. rahlo srce parajoč. zdej bo očitno ta mera sentimenta dvojna. da pojasnim o čem teče ta melanholična beseda; -kovček v katerem sem imela pospravljene embryo puloverje in sitotiskane printe so mi namreč ukradli! ja, ukradli! printe ne, puloverje ja! tko, sistemačno so se lotili kraje. poleg tega velikega potovalnega kovčka pa še en mini kovček, jz mu rečem tudi Pirate Piška tool box. ukraden je bil dober teden po koncu festivala Animateka, kar pomeni, da je bil res poln orodja in pripomočkov, ki jih uporabljam za delo na takih projektih. srce me boli. že včeraj sem pisala o tem, izlila vse kar me je tiščalo, se še enkrat soočila s tem, si še enkrat rekla ej vse je ok, veš, da so to samo materialne stvari in danes moram še enkrat čez to. res je, nisem materialna oseba, ampak ko veš, da ima vsak pulover svojo zgodbo in nešteto ur vloženega v proces izdelave, da moj tool box ni stvar, ki jo kupiš v trgovini, ampak sem orodje zbirala skozi leta in leta različnih projektov, ja, potem te mal stisne. ok, vdih, izdih, vse je kul.

ko sem dojela, da se je to zgodilo, se vsej par tednov nisem mogla soočit s tem. potem je bila ideja, da razpišem tiralico, nagrado na glavo tistega, ki je to storil. vmes je tekla tudi debata, ej kaj pa če dejansko srečam nekoga, ki nosi moj pulover?! kaj naredim?! ej nevem! Bojan mi je predlagu, da si kupim japonski meč. ok, prej si moram pogledat še kakšen film od Kurosawe. ampak res, kaj bi naredila?

kakorkoli, -lep spomin na te puloverje ostaja! aja, kar je pa največja ironija je pa to, da so ravno ti puloverji nekaj s čimer sem bila po končanem procesu res zadovoljna. res, bil je tist globok občutek waw, to mi je pa kul. ker, roko na srce, to se mi ne zgodi z vsakim izdelkom, ki ga naredim. res, težka ironija. lajf.

edino kar mi je žal je to, da nimam fotk, ki bi pokazale vse detajle na puloverjih, kaj je zvezeno in kaj natiskano. shit ej, koliko dela je šlo v te tri puloverje. koliko ur sem porabila za vezenine in potem še vse ure za dvobarvni sitotisk. ok, ok, vdih in izdih terapija mi še za nekaj časa ne uide.

P.S. reklama in iskrena hvala Tomotu iz RogLaba za vso pomoč pri strojni vezenini in (malo za hec) mojim prstom, da me niso izdali pri ročnem vezenju! plus, za vse, ki še ne poznate RogLaba, - to je produkcijski, izobraževalni prostor v kontejnerskem objektu skupne površine 30m² in deluje kot mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti s poudarkom na dostopnosti produkcijskih orodij (na voljo so 3D tiskalnik, laserski rezalni in gravirni stroj, CNC rezkalnik, digitalni vezilni stroj, rezalnik folij in preša za majice).







































poleg embryo puloverjev sem posebej za razstavo natiskala tudi dve roza dolgrokav majici, eno z vžigalico in drugo s škorpionom. kar ni vidno iz teh fotk je tudi detajl iz sprednje strani puloverjev in majic in sicer prvi so imeli na desni strani napis PLATONIK in drugi na levi strani napis lovers. aveš, ker na levi je srce.


hvala Layerjevi hiši, da so novembra gostili mojo samostojno razstavo ter decembra izdelke postavili še v izložbeno okno Mahlerce

Zala in Piška f: Jan Hvasti /VEČ FOTK si lahko ogledaš TUKAJ (klik)


v Mahlerci so cel december potekale Kreativne POP UP čajanke in delavnice pod mentorstvom različnih lokalnih ustvarjalcev, med drugim tudi Maruše Štibelj in grafične oblikovalke Tanje, ki je med drugim tudi pokazala kako se izdela kul zavijalni papir. noben pa vam ni zameril, če ste v nov zavijalni papir zavili tudi kaj iz Pirate Piška stojala, iz stojala direkt v zavijalni papir, kako priročno, ane.



pazi to, Mengeš - LJ z busom in LJ - Kranj z vlakom! tko, nekje umes me je popadla blazna romantika, gledam skozi okno in jem cuker iz ogromne vreče iz pekarne, potem pa pridem v Kranj in dam na rame ogromen ruzak, v eno roko ogromno mapo s printi in v drugo primem ogromen potovalni kovček. ja, tak je lajf, če nimaš izpita za avto. ampak np, so še hujše stvari na svetu, to se pa pohendla.


f: Tjaša /Pirate Piška
Zala in Piška f: Jan Hvasti
POP UP f: Layerjeva hiša

Ni komentarjev: