10. mednarodnega festivala
SVETLOBNA GVERILA 2016
//promo kopipejst// najprej na kratko o letošnjem festivalu:
Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos praznuje jubilejno deseto obletnico, je posvečen predstavljanju del sodobne vizualne umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. Tematsko vodilo letošnje edicije festivala je NARAVA, zaradi česar smo se, poleg ustaljenih lokacij, podali še v nekatere mestne parke in v Botanični vrt. Z večletnim projektom Boštjana Drinovca pričenjamo tudi s postopnim oblikovanjem Svetlobnega parka, ki bo umeščen v park ob Gradaščico v Trnovem. V sodelovanju s številnimi izobraževalnimi in kulturnimi institucijami smo tudi letos v program vključili dijake in študente ljubljanskih šol in fakultet, s katerimi razvijamo nove projekte, s serijo delavnic pa smo poskrbeli tudi za ustvarjalne apetite mladih. Številne umetniške intervencije, predstavljene v sklopu festivala, tematizirajo in raziskujejo različne pomene, ki jo ima narava za človeka v sodobni družbi. Bodisi kot botra ustvarjalnega navdiha, celo mistične kontemplacije, ali pa kot zavetišče skrivnostnih sil in procesov, ki zbujajo znanstveno in kreativno radovednost, narava tako umetnikom kot gledalcem brez dvoma ponuja neizčrpno količino gradiva in motivov. Predstavljeni projekti poustvarjajo sublimno lepoto narave, uprizarjajo igriva vsebinska ter formalna premeščanja ter ponujajo številna izhodišča za vsakovrstna raziskovanja in umetniška eksperimentiranja.
PARAZIT delavnica /pod mentorstvom Katje Paternoster in Martina Podlogarja, podstrečje MGLC
dvodnevni delavnici sem se pridružila šele drugi dan (prvi dan zamudila vlak iz Kopra do Ljubljane), vseeno pa sem uspela spoznat osnove elektrotehnike in različne materiale za recikliranje in naredi-si-sam svetlobne objekte. tematsko izhodišče delavnice so bila domovanja živali v Tivolskem parku, raziskovali smo tamkajšnji biotop in odkrili novo bitje, -parazita, ki je budnemu očesu opazen tudi podnevi, do pravega izraza pa pride v večernih urah.
BOTANIČNI VRT LJUBLJANA
Sodelujoči: Sophie Guyot, Marko Batista, Tamar Frank, Borut Bučinel, udeleženci delavnice Čarobni gozd, RaumZeitPiraten (samo med 2 in 4. 6.), študenti in študentke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, smer unikatno oblikovanje, ter študenti in študentke Fakultete za arhitekturo
ALUO: Gojišče MDXV (klik)
GALERIJA VŽIGALICA IN OKOLICA
Sodelujoči: Gilberto Esparza, Urša Vidic, Špela Petrič & Shreyasi Kar, Natan Esku, Tilen Sepič (galerija Vžigalica), Študentke oblikovanja tekstilij in oblačil & pH15, NTF (Trg Francoske revolucije), dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (Križanke), André Bahna (Novi trg), Atsara (atrij ZRC, Novi trg), OCUBO (fasada ZRC SAZU, Novi trg), Tina Drčar (Vegova ulica), Sabina Černič & Janez Grošelj (Breg), Lenka Đorojević & Lina Rica & Maja Burja & Staš Vrenko (Gosposka ulica 13).
André Banha: Zate sem shranil sončni zahod (klik)
//kopipejst// Sožitje
organskih in elektronskih elementov v umetniški
instalaciji omogoča proizvodnjo električne
energije, ki vzdržuje življenje zelenega biotopa.
Gre za samozadosten sistem rastlin in
mikroorganizmov, ki je sposoben preživeti
človekovo onesnaževanje in uničevanje narave. S
postapokaliptičnim videzom instalacija napeljuje k
razmišljanju o možnih distopičnih scenarijih, v
katerih ljudi na Zemlji več ni.
Izjemnost
projekta Avtofotosintetične
rastline je v vzpostavljanju
simbioze med bakterijami, rastlinami in
elektroniko, ki skrbi za usklajevanje kemijskih in
bioloških procesov, da rastline in živali lahko
preživijo v sovražnem okolju. Izhajajoč iz
katastrofalno onesnaženih rek, ki v industrijskih
in prenaseljenih krajih služijo le še odvajanju
odpadkov, je umetnik zasnoval hibridno
infrastrukturo, kjer je iz bakterij, ki
prebavljajo umazanijo, ustvaril gorivne celice s
katerimi osvetljuje rastline, ki rastejo v
izoliranem prostoru. Umazana voda se preceja skozi
niz mikrobnih gorivnih celic in se na koncu čista
pretaka k izoliranim rastlinam, s katerimi
homeostatično sobivajo še drugi mikroorganizmi
(praživali, raki, mikroalge in druge vodne
rastline).
Elektrika, ki jo bakterije proizvajajo z oksidacijo, se sprošča v obliki svetlobnih bliskov, ki omogočajo fotosintezo rastlinam v osrednjem zbiralniku in s tem zaključijo svoj metabolični proces. Ko se organski material v mikrobnih celicah porabi, elektronski nadzorni sistem ponovno uvede odpadne produkte vrst v nuklearnem ekosistemu in tako obnovi celoten krog. Instalacija Avtofotosintetične rastline je pospremljena z nadzornim centrom z zemljevidi, ki kažejo, od kod je bila voda vzeta, in s serijo voltmetrov, ki merijo napetost električnega toka, ki jo ustvari vsak modul. Za boljše razumevanje bioloških procesov in svetlobnih učinkov v drobovju infrastrukture so posamezne faze sonizirane tako, da je infrastruktura postavljena tudi v zvočno pokrajino.
Projekt
Avtofotosintetične rastline je prejemnik
nagrade zlata Nika Festivala Ars Electronica 2015
na področju hibridne umetnosti. //kopipejst//
Natan Esku: Evolucija (klik)
p.s. za konec pa še zapis od lani.
f in video: Piška in Dox
2 komentarja:
Popolne kombinacije.
res je! svetloba in narava, pravi zen
Objavite komentar