handmade

so vprašanja, ki se ponavaljajo od kar šibam po sejmih, razstavnih eventih, se pravi od kar svoje izdelke nosim kazat tudi izven varnega zavetja svojega gnezda in ne glede kje, kdaj, s kom in kolikokrat, vprašanja ostajajo ista in dialogi popolnoma enaki.

hude majce, kdo ti pa tiska? sama tiskam. a res? ja.
ja kako pa nardiš tak motiv? ja al dam nardit sito, včasih ga pa tudi iz folije izrežem.
kako iz folije? ja tist kar hočem, da je po odtisu črno, tist ven izrežem. a res? ja.
kje pa pol tiskaš? zaenkrat še v sobi. a res? ja. 
a ni premejhna? dobr, ni velika, ampak, če hočeš, pol gre.
pa boš skos tko? ne, zdej mam delavnico, s fantom prenavljava na polno.
aha, ok. (konc debate)

o, hude nalepke! kje ti pa to pol izrežejo take oblike?
sama jih režem. a res? ja. a rišeš tud? tud.

kako si pa rolke nardila? jaa, narisala sem gor živali, ne. a res? ja.
ja kako? ja najprej s svinčnikom, potem pa z barvami za les pa takrilom.

vedno se trudim in zelo pazim, da k vsaki stvari, ki jo naredim sama, zraven napišem tudi ročno delo oz. pritisnem zraven en hashtag handmade. če se meni zdi kot, da to kričim na vso grlo in poudarjam na vsakem koraku, vem, da se stvari v tej poplavi izdelkov izgubijo, ne glede na njihovo težo in ne glede na njihovo pomembnost. informacije švigajo mimo čisto prehitro, to je dejstvo.

tako, da tole v nadaljevanju je ubistvu poziv vsem borcem, ki ustrajate in ustvarjate (zanimivo, kako sta si ti besedi podobni) in vse, ki to podpirate: ustrajajte, ustvarjajte in podpirajte še bolj kot ste do zdej! še tisočkrat bolj! podprite in kupujte od oblikovalcev, ki sami in z ljubeznijo izdelujejo svoje izdelke! long live handmade!