KSEVT / Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s kulturalizacijo vesolja ter osrednji kulturni prostor v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.
PROBLEM VOŽNJE PO VESOLJU - SUPRE:ARHITEKTURAHERMAN POTOČNIK NOORDUNG: 100 MONUMENTALNIH VPLIVOV
Med pionirje vesoljske arhitekture sodi Herman Potočnik Noordung, ki je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju leta 1928 reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti.
(vir: opis in risba H.P.Noordunga: http://goo.gl/OoAe3E)
Med pionirje vesoljske arhitekture sodi Herman Potočnik Noordung, ki je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju leta 1928 reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti.
(vir: opis in risba H.P.Noordunga: http://goo.gl/OoAe3E)
BIVANJE: ORBITA
Na razstavi so na ogled tako aktualni pripomočki, ki jih kozmonavti danes uporabljajo na Mednarodni vesoljski postaji, kot tudi zgodovinski artefakti, ki so jih iz vesolja prinesli posamezni kozmonavti.
(vir: http://goo.gl/gQEcKq)
VOYAGER/DR.MAVRETIČ
Po
poročanju vesoljske agencije NASA je 25. avgusta 2012 vesoljska sonda
Voyager 1 na razdalji več kot 19.000.000.000 km od Zemlje zapustila naše
osončje. Na inštrumentu za merjenje solarne plazme je na sredini zlate
ploščice vgravirano ime – Anton Mavretič. (vir: http://goo.gl/iB2lWc)Anton Mavretič, slovenski znanstvenik, * 11. december 1934, Boldraž pri Metliki, Jugoslavija.
Študij elektrotehnike je pričel na ljubljanski univerzi, po drugem letniku pa je odšel v ZDA, kjer je leta 1959 diplomiral in leta 1968 doktoriral z disertacijo o merjenju elektronov v D plasti ionosfere. Dr. Mavretič je profesor in pridruženi raziskovalec pri Centru za vesoljsko fiziko na Bostonski univerzi. Od junija 2007 je tudi dopisni član SAZU.
Mavretič je v letih od 1972 do 1979 delal za NASO; na področju mikroelektronike sodeloval pri projektih Voyager 1 in Voyager 2.
(vir: wikipedija)
Voyager 1 [vójedžr uàn] (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke. Izstrelili so jo 5. septembra 1977 in še vedno deluje. Je trenutno od nas najbolj oddaljen objekt, ki je delo človeških rok. Sonda je skupaj s sondo dvojčico Voyager 2 rezultat programa, katerega cilj je bil obisk zunanjih planetov Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Po opravljeni nalogi sonda nadaljuje potovanje v medzvezdni prostor in je v letu 2005 dosegla mejo Osončja.
Sondi Voyager 1 in 2 sta s seboj ponesli tudi podatke o človeški civilizaciji. Ti so shranjeni na pozlačeni bakreni gramofonski plošči (LP), spravljeni v aluminijasto skrinjo, na kateri so vgravirana navodila za uporabo, priložena pa je še gramofonska igla. Plošča, ki nosi naslov Zvoki Zemlje (The Sounds Of Earth), vsebuje štiri tematske skupine podatkov, med katerimi so zvoki narave in živali, človeški govor (pozdravi v različnih jezikih) glasba (ljudska in umetna) in tudi slike.
Konec leta 2010 se po 33 letih svoje poti Voyager 1 približuje robu našega osončja. Dvanajstega septembra 2013 NASA uradno potrdi, da je sonda zapustila naše osončje. (vir: wikipedija)
spisek posnetkov klasične glasbe, ki je odpotovala s sondama:
J. S. Bach: Brandenburški Koncert št.2 (1.stavek)
J. S. Bach: Gavota in rondo, iz Partite št.3 v E duru za violino solo
W. A. Mozart: Arija Kraljice noči št.14, iz opere Čarobna piščal, izvaja soparnistka Edda Moser
I. Stravinski: Posvečenje pomladi, Žrtveni ples
J. S. Bach: Dobro uglašeni klavir, Preludij in fuga v C duru, št.1, (2.zvezek), pianist: Glenn Gould
L. van Beethoven: Simfonija št.5, 1.stavek
L. van Beethoven, Godalni kvartet št.13, op.130, (Cavatina)
trenutno so na ogled 4 razstave, vse, razen Voyager / Dr. Mavretič, do konca l. 2014
f: mobitel
Ni komentarjev:
Objavite komentar